Pri BSA so imeli srečo, da se je prav na začetku nastajanja njihovega novega modela, ki se je zgledoval po Speed Twinu, Edward Turner spričkal s svojim šefom Jackom Sangsterjem, zapustil podjetje Triumph in se pridružil BSA. Sangster ga še ni dobro nehal prepričevati, da naj se vrne, ko je BSA z njegovo precejšnjo pomočjo na cesto že postavila model BSA A 7. Navzven je bila enaka Triumphovemu vzorniku in namenjena konkurenčnemu boju na povojnem motociklističnem trgu. Na njem so iz ZDA ob koncu štiridesetih let kmalu prišle zahteve po motornem kolesu z več kubičnimi centimetri, zato so se pri BSA so se odločili, da v A 7 vgradijo močnejši, 650-kubični motor. Ustrezne predelave je izvedel Bert Hopwood in nastala je BSA A 10. Precejšnje rezerve, ki jih je skrival vanjo vgrajen agregat, so zagotavljale zanesljivo moč, ki je zadovoljila ameriški trg. Velika kompresija, dvignjeni ventili in večja odprtine za dovod goriva so omogočili, da je BSA A 10 kmalu postala zanimiva za motociklistične tekmovalce, ki so svojim tekmovalnim konjem, izdelanim na osnovi izpeljanke BSA A 10 Golden Flash, nadevali najrazličnejša vznemirljiva imena. Tako je nastala tudi BSA A 10 Super Flash, ki je na fotografiji in so jo popolnoma obnovljeno v letošnjem maju pridružili birminghamskemu muzeju britanskih motornih koles. Super Flash ni bil nikoli naprodaj na britanskem trgu, izdelovali pa so ga le kratek čas, saj so ga kmalu zamenjali še močnejši in sposobnejši modeli BSA Road Rocket, BSA Super Rocket in BSA Rocket Gold Star. (Janez Mužič)