npr. freezer (kot francoska beseda). Vendar takšna lestvica verjetno velja le za enega ali dva izraza na posameznih področjih. Na temelju medicinskega besedišča predlagam naslednje ravni: (1) Akademska. Ta vključuje prenesene latinske in grške besede, običajno povezane z akademskimi razpravami, npr. »phlegmasia alba dolens«. (2) Strokovna. Formalni izrazi, ki jih uporabljajo strokovnjaki, npr. »epidemic parotitis« (epidemični parotitis), »varicella« (norice), »scarlatina« (škrlatinka), »tetanus« (tetanus). (4) Poljudna. Nestrokovni besednjak, ki lahko vključuje znane alternativne izraze, npr. »mumps« (mumps), »chicken-pox« (norice), »scarlet fever« (škrlatinka), »stroke« (kap), »lockjaw« (oslovski kašelj). Vendar pa so to splošne kategorije, ki se pogosto prekrivajo. Na nekaterih področjih izrazoslovje dodatno zamegljujejo zastareli izrazi, katerih raba peša, ali področni izrazi (bodite pozorni na kaos v Elsevierjevih večjezičnih slovarjih, ki so bolj uporabni kot priročniki kot prevajalsko orodje). Pogosto se pojavlja težnja, da bi izdelek poimenovali z imenom najnovejše blagovne znamke – tako »bic« izpodrinja »biro«. Poleg tega eponimi odkritje ali izum označujejo z imenom nekoga, ki je z njim povezan, česar druga država v svojem jeziku ne priznava; tako je (to je le eden izmed neštetih primerov) pomanjšana trebušna slinavka znana tudi kot Willisova ali Winslowova trebušna slinavka, vendar samo v angleščini.