Tisti dan, ko je prišla pošta s Kolesarske zveze Slovenije, je bil Tomaž na etapni dirki v Italiji, starši, ki so odprli njegovo pošto (tako so doma dogovorjeni, ker je Tomaž veliko zdoma), pa ga pred zadnjo etapo niso hoteli vznemirjati. A vrnitev domov je zanj pomenila pravi šok. “Ko sem videl, da sem vabljen na zaslišanje in česa me obtožujejo, nisem mogel verjeti. Poklical sem trenerja Milana Eržena in direktorja kluba Bogdana Finka, tudi njima ni bilo nič jasno, saj imam vendar vsa zdravniška potrdila in dovoljenje Olimpijskega komiteja Slovenije.” Posebnega vznemirjenja prvi hip ni čutil, saj si ni niti v sanjah predstavljal, da se bo iz tega razvila takšna kalvarija, ki je razburkala vso slovensko športno javnost. Skrbelo ga je, kaj bodo rekli pokrovitelji, predstavniki kluba, njegovi zvesti navijači. Na odgovore ni bilo treba dolgo čakati. V klubu so mu takoj dali vso podporo, tako da kljub suspenzu Tomaž ostaja del moštva Adria Mobila, tudi njegovi prijatelji in številni navijači so prepričani, da ni kriv.