Film se zaveda svojih omejitev in noče biti več, kot je v resnici, zato ga velja sprejeti s simpatijo; tudi zato, ker izžareva nekakšno ustvarjalno lahkotnost, hkrati pa žanra ne ironizira. Ob njem se zazdi, da res ne more biti tako težko posneti gledljivo sodobno mestno dramo; čisto lahko bi se recimo dogajala v Novih Jaršah ali na Fužinah. Kar zadeva kvaliteto slike, je film res bolj »kilav« in se mu pozna, da je bil posnet za malo denarja na digitalno tehniko, vendar po drugi strani ta nečistost pri prenosu na filmski format prispeva k občutku avtentičnosti. Najboljši je namreč prav v ustvarjanju ozračja grobega urbanega okolja bankrotirane sedanjosti. Avtorji so to dosegli z videospotovskimi montažnimi postopki (dinamični rezi, nenavadni koti kamere, snemanje iz roke, glasbeno-športni vložki ...), s katerimi so popolnoma nadomestili spolirano sliko, zelo ustrezna je tudi glasbena oprema, ki je delo skupine Sunshine, najbolj priljubljenih raperjev na tem delu Balkana.