Kenneth Alper pravi, da je Slovenija idealno okolje za testiranje učinkovitosti ibogaina pri detoksikaciji heroinskih odvisnežev. Zdravstvena mreža je odlično organizirana, dovolj je usposobljenega osebja, pa tudi stroški raziskave bi bili dosti nižji kot v Ameriki. Ibogain je z vidika raziskovanja izredno zanimiv, ker se mehanizem njegovega delovanja razlikuje od drugih farmakoterapevtskih pristopov k zasvojenosti. Ni nadomestna terapija zdravljenja, kot to velja za metadonsko terapijo. V ZDA ibogain za zdaj še ni potrjen kot splošno sprejeta opcija zdravljenja v tamkajšnjih zdravstvenih okoljih. Ameriški nacionalni inštitut za preprečevanje zlorabe drog (NIDA) podpira raziskave na živalih, zagotovil pa je tudi omejeno podporo raziskav na ljudeh, ki za zdaj ostajajo še v zgodnjih stopnjah. Doslej so bili opravljeni preizkusi ibogaina v mrežah za samopomoč zasvojencev v Evropi in ZDA ter v majhnih in dragih zasebnih klinikah v Panami in na Karibih. O učinkovitosti ibogaina naj bi pričala tudi raziskava dr. Alperja, ki je v obstoječi neformalni mreži zbral rezultate 33 primerov, izpostavljenih ibogainski terapiji heroinske detoksifikacije, kjer se je pokazala 91-odstotna učinkovitost hitre eliminacije abstinenčnih znakov. Izvleček ibogaina se dozira v enkratnem oralnem odmerku. V roku ene ali dveh ur naj bi močno znižal abstinenčne simptome, v 24 urah pa naj bi jih popolnoma izničil. Ibogainska metoda pomeni po besedah Alperja low-tech tehnologijo, saj so predvideni stroški nabave ibogaina na pacienta zgolj 200 ameriških dolarjev, obstaja tudi možnost cenejše nabave, če bo ibogain priznan kot konvencionalno sredstvo za zdravljenje, ker je rastlino ibogain izredno lahko kultivirati. Poleg tega pa ibogain po dosedaj zbranih podatkih ni potencialno sredstvo za zlorabo. Kenneth Alper se bo v času obiska v Sloveniji srečal s številnimi strokovnjaki s pristojnih institucij, ki odločajo o raziskavah in zdravilih, pa tudi z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s problematiko zasvojenosti. Na temo ibogaina je napisanih več kot 4000 člankov v strokovni literaturi, kar naj bi Alperju olajšalo utiranje poti skozi slovenske birokratske ovire in dodobra omehčalo odgovorne, saj kot pravi, ne bomo odkrivali Amerike, ampak je treba opraviti dovolj dobre raziskave, ki bodo privabile čim več sponzorskega denarja. Do sedaj se je srečal z ljudmi iz Stigme in društva UP. Pravi, da bi bilo lahko sodelovati z njimi. Alper med drugim tudi predvideva, da bi, če bi pogovori z oblastmi potekali uspešno, ob vsej potrebni "papirologiji" in pridobivanju dovoljenj, lahko izvedli raziskavo v roku enega do dveh let. S tem bi lahko Slovenija z znanjem za polovico cene veliko prispevala k bolj učinkovitemu zdravljenju heroinskih odvisnežev.