V teh dneh se Slovenci spominjamo petstote obletnice rojstva utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika, pisatelja in prevajalca ter cerkvenega reformatorja Primoža Trubarja. Njegovo življenje je bilo polno zanimivih obratov: od kmečkega fantiča do služabnika mogočnega gospoda, od katoliškega duhovnika do protestantskega superintendenta. Nihalo je od življenja v razkošnih palačah vse do bede izgnanstva, ko je moral bežati v strahu za prostost, če ne celo za življenje. Trubar je bil tako v prvi vrsti verski reformator in s tem, tedaj sta bili namreč vera in politika trdno povezani, preprosto rečeno politik. Hkrati s tem pa je ustvaril za Slovence pomembna, v bistvu neprecenljiva dela, kajti bil je prvi, ki je pisal in izdajal knjige v našem jeziku. Izdajanje teh knjig je bilo, kot lahko rečemo, bolj stranski produkt njegovega versko-političnega boja, kot pa želja pa razvijanju slovenskega jezika. Trubar je namreč menil, da bi za prodor protestantskih idej, ki jih je prevzel, na slovenska tla te ideje predstavil prebivalstvu v ljudskem jeziku, torej v slovenščini. Trubar je pri svojem pisanju uporabljal jezik, kakršnega je govoril sam, se pravi slovenščino iz osrednjega dela Slovenije, natančneje iz okolice Velikih Lašč, kjer je bil rojen. Od leta 1550 do leta 1582 je tako v slovenščini izdal enaindvajset knjig, od katerih sta najbolj znani prvi dve, Abecedarij in Katekizem. Obe deli, izšli sta leta 1550, je napisal v slovenščini, a v gotski pisavi. Pet let po izidu je obe knjigi znova izdal, tokrat v latinici. Tudi vse njegove nadaljnje slovenske knjige so pisane v latinici, tri so bile dvakrat izdane v popravljeni in dopolnjeni verziji. Trubarjeve knjige so strogo nabožne vsebine ter obsegajo prevode svetega pisma in verskih spisov, cerkvene pesmarice, molitvene obrazce in podobno. Dvaindvajseta knjiga, ki jo je napisal Primož Trubar, je izšla šele desetletje po njegovi smrti. Trubarjeve zapiske je zbral in v knjižno obliko uredil njegov sin. Poleg knjig v slovenskem jeziku je Trubar napisal tudi dve knjigi v nemščini, v nemščini pa je napisal tudi deset predgovorov k prevodom tujih del.