Predlagatelji smo že v okviru javne predstavitve mnenj o ureditvi zemljiške politike kmetijskih gozdov in zemljišč opozarjali, da so predlagane spremembe zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov slabo pripravljene in, da ne urejajo problemov, ki so se na skladu pojavljale ter, da do takratno ureditev celo poslabšujejo namesto, da bi jo izboljšali. Na javni predstavitvi je bila velika udeležba zainteresirane in strokovne javnosti. Malokdaj se pojavi toliko zainteresiranih. Pojavilo se je mnogo argumentov, pripomb, mnenj in predlogov, vendar pa je ministrstvo oziroma Vlada Republike Slovenije že naslednji dan brez kakršnega koli pomisleka potrdila takratni predlog novele zakona, brez, da bi upoštevala vsaj eno izmed mnenje strokovnjakov in zainteresirane javnosti. Predlagatelji smo bili ogorčeni nad takšnim ignorantskim odnosom do strokovne javnosti in nad neupoštevanjem kakršnega koli drugega predloga. Ker torej zakon, ki je bil sprejet januarja 2010 ni prinesel rešitev za probleme, ki se pojavljajo v delovanju sklada, ampak je še povečal možnosti za špekulacije pri prodaji kmetijskih zemljišč in ker je bil zakon sprejet tudi zaradi tako imenovanega kupovanja glasov, predlagatelji predlagamo spremembe tistih členov, ki so sporni in za katere je tudi stroka opozorila, da so sporni in so nesprejemljivi za dobrobit slovenskih gozdov in slovenskega kmetijstva. Predlagatelji menimo, da je treba kmetijska zemljišča varovati pred pozidavami in drugimi posegi v prostor ter ohranjati in povečati njihovo vrednost. Še enkrat, županova zemljišča na bivši mlekarni so kmetijska, župan jih predstavlja v gradbene, kjer bo gradil, ne vem, stanovanje oziroma prodajal za velike trgovske centre. Večji pomen bi bilo torej potrebno dati ohranjanju obdelovalnih kmetijskih zemljišč, če hočete tudi v tem obroču ljubljanskem, v hribovitih in ostalih težje dostopnih ali manj primernih območij za pridelavo, saj so prav ta območja najbolj izpostavljena zaraščanju.