Prvega aprila 1941 Ladu poštarka prinese telegram, ki pa ni prvoaprilska šala: zglasiti se mora na mobilizacijsko mesto v Sevnico. Pričakuje, da ga bodo kot mladega rezervnega poročnika imenovali za poveljnika vojaške enote, ki se bo na fronti bojevala proti sovražniku, postavijo pa ga za komandirja čet za transport z volovsko vprego: »Namesto da bi se kje na severu tolklel za svobodo, sem se moral v Sevnici preganjati z voli!« se bo z žalostjo v srcu spominjal. Ker oboroženega odpora proti okupatorju kar ni in ni hotelo biti, se v začetku maja odpravi v Ljubljano pogledat, kaj o tem mislijo njegovi prjatelji. Ko pred sodnijo sreča prijatelja Josipa Rusa, mimo njiju nenadoma prikoraka italijanski oficir, kar Lada tako razkuri, da Rusa naglas vpraša, »Kdaj bomo pa to bando spodili nazaj v Italijo?« Italijanski oficir se ozre, Rus poskoči, zatem pa Lada takoj pomiri, da je že vse urejeno, da je OF že ustanovljena. Na sestanku z Borisom Kidričem dobi nalogo organizirati mrežo OF v novomeškem okrožju, njegova zveza je Franc Leskošek-Luka. Decembra ga sprejmejo v partijo.