Kaj in kako so Gregi Tomcu odgovarjali iz uredništva Dnevnika, mi ni znano, je pa res, da je dva tedna potem, 22. 9. 2007, v Dnevniku izšel Tomčev tekst »Liberalno in tradicionalno moraliziranje: BTC vs. RKC«, v katerem skozi razpravo o gnusu, ki se je »v davnini med hominidi razvil, da ne bi uživali neužitne hrane, a se je razširil tudi na moralni gnus, odpor do drugačnih ljudi« (Dnevnik, 22. 9. 2007), posredno in na teoretični ravni polemizira in ugovarja na omenjen Crnkovičev članek oz. ga poskuša analizirati v širšem družbenem kontekstu, saj se po Tomčevem mnenju »liberalna javnost mora odzvati na tradicionalna moralna razmišljanja, ki so v popolnem nasprotju z načeli neškodljivosti in pravičnosti« (Dnevnik, 22. 9. 2007). Članek je bil opremljen s karikaturo, ki je Crnkoviča vidno užalila, saj je na svojem blogu Za narodov blogor 22. 9. 2007 takoj zapisal: »Zahvaljujem se tudi kolegom v uredništvu, da so objavili karikaturo, ki smeši njihovega kolumnista. Kaj objavili, najprej so jo morali naročiti! Prav ponosen sem. Karikature Vlada Miheljaka gotovo ne bi objavili.« Omenimo, da Crnkovičevo retorično prerekanje z Miheljakom kot »zakletim levičarjem« traja že nekaj časa. Nazadnje se mu je ob komentiranju njegove najnovejše knjige zapisalo tole: »Vlado Miheljak, moj najljubši zoprnež med levičarskimi kolumnisti – in navsezadnje kolega, ki pa mu je nerodno, da tudi jaz pišem za Dnevnik oziroma za Objektiv –, je v sredo predstavil svojo knjigo kolumen iz Sobotne priloge Dela v letih od 2001 do 2004. Najin bivši urednik Janko Lorenci ga je na tiskovni konferenci označil kot ‘najizrazitejšega in najbolj pokončnega političnega kolumnista v državi’. Tej trditvi nočem in ne morem ugovarjati. Naj pa vendarle dodam, da je pokončnost kot kompliment samo druga beseda za nepremišljeno, trmasto in podjebantsko kljubovalnost zaradi kljubovalnosti. To govori kvečjemu o avtorjevi predvidljivi politični pozi in spremljevalnem aktivizmu, ne pove pa nič o tem, ali ima v resnici prav. Prav mu daje samo dejstvo, da šimfa oblast. To pri ljudeh vedno vžge, ker je poceni in zlahka razumljivo« (Dnevnik, 16. 9. 2007).