»V loteriji igram že 10 let, pa sem doslej zadela le 2000 din. Toda še te nisem mogla dvigniti, ker sem srečko nekam založila. Res sem parkrat razmišljala, kaj bi storila, če bi zadela kakih 20 ali 30 jurčkov. Včeraj pa berem časopis. Ko sem opazila poročilo o žrebanju, sem gledala, kot ponavadi med malimi dobitki. Zopet nič! Potem me je zanimalo, če je moja številka vsaj nekje blizu večjega dobitka. Gori na vrhu opazim končnico 37, pogledam naprej: 316437... Nekaj me je stisnilo, v glavi se mi je zvrtelo, zavpila sem in klicala svakinjo. »Daj brž srečko, dobro poglejmo!...« Res je!! O milijon, o milijon, sva tarnale, tulile in se smejale. Otroci so preplašeni prihiteli in naju od daleč opazovali. Malček je začel jokati in me klicati »Mami, kaj pa ti je?« Potem sem brž letela na pošto in naročila nujen telefonski razgovor z možem na Dolenjskem. Poklicali so ga z važne seje. Preplašen se je oglasil, misleč, da gre za nesrečo. Potem, ko sem mu povedala za kaj gre, sem ga slišala mrmrati: O fičko, o fičko... (Ko se je vrnil na sejo, je ta gotovo spremenila svoj dnevni red!) Nato sem klicala starše na Gorenjskem. Oče me je tolažil: Saj vem, utrujena si in me hočeš malo zabavati. Komaj sem mu dopovedala, da sem res milionarka. No, sedaj se pa prvo razburjenje že polega.«