Ilja in Emilia Kabakov o totalni instalaciji: »Nemci imajo dober termin, to je gesamtkunstwerk (op. p. celostna umetnina). To je kombinacija vseh impresij skupaj: svetlobe, konstrukcije, sorazmerij sobe, objektov, slik, besedila. Umetnost je kot brezbesedni povzetek, rezime totalnosti. Je kreacija atmosfere s transformacijo prostora v – za gledalca – neko novo izkušnjo. Ne gre samo za fizični prostor, temveč tudi virtualni prostor časa. Z metaforo bi lahko opisali, da je tako kot pri orkestru. Solist je kot slika, risba ali besedilo, orkester pa je vse to skupaj in kombinacija posameznih elementov v celoto. Pri totalnosti gre za to, da gledalec vstopi v posebno sobo, ki je drugačna od »normalnih« sob v galerijah, muzejih idr. Iščeva mejo med običajnim in banalnim življenjem na eni in tem novim prostorom na drugi strani. Je kot vstop v nov kozmos, v katerem je mogoče zapustiti tisto, kar določa normalnost, in nedolžno, kot bi otroci vstopili v povsem novo izkušnjo.«