ljubljana Ob aktualnem padanju cen nafte, ki je zlasti zaradi tople zime v pol leta izgubila že več kot 35 odstotkov vrednosti (junija lani je presegla rekordnih 75 dolarjev za sod, zdaj pa se bliža 50 dolarjem) se postavlja vprašanje, ali bi sedanje cene nafte veljalo morda izkoristiti za povečanje zalog za morebitne slabše čase? Tudi če bi hoteli, to v Sloveniji očitno ne bi bilo mogoče, saj nimamo dovolj prostora za skladiščenje rezerv, očitno pa ta trenutek ni niti denarja za nakupe nafte. »Pravzaprav sedanje cene nafte pri 50 dolarjih za sod niti niso posebno nizke, prej bi lahko rekli, da so se umirile na spodnjem delu še vedno dokaj visoke ravni. Pa tudi sicer je bolj malo možnosti, da bi kupili še kaj nafte. Če ne dobimo dovoljenja za zadolževanje, nam nobena cena ne omogoča nakupa,« ugotavlja Anton Grabeljšek, direktor Zavoda za obvezne rezerve nafte in derivatov (ZORD). Pravzaprav se bolj kot z razmišljanjem o povečanju naftnih rezerv zavod ukvarja s poskusi, da bi rezerve vsaj čim manj znižali. Ministrstvo za finance je zavodu lani celo naložilo, da proda petino fizičnih zalog nafte (in jih nadomesti s cenejšimi, s tako imenovanimi delegiranimi zalogami), da bi se tako nekoliko zmanjšal javni dolg. »Kasneje smo sicer dosegli kompromis, tako da lani še nismo prodajali nobenih zalog, ampak smo del dolga plačali iz lastnih sredstev, del zalog pa naj bi odprodali letos. A kot se je izkazalo pri poskusu prodaje 20.000 kubičnih metrov surove nafte iz lendavskega rezervoarja, ki ga je bilo treba izprazniti in opraviti redni pregled, ponudb za nakup sploh nismo dobili,« ugotavlja Grabeljšek, ki sicer ni prav nič navdušen nad zamenjavo fizičnih rezerv z delegiranimi. Te so namreč nekakšne rezerve na papirju, katerih razpoložljivost je v primeru kriz lahko nekoliko vprašljiva. Te zaloge namreč niso zares v naši lasti, ampak gre le za pogodbo o predkupni pravici do nafte, ki pa bi jo ob resni krizi druga pogodbenica morda težko spoštovala. »Kljub nedavni beloruski krizi, ko so nekatere države s pridom porabljale presežek nad obveznim 90-dnevnim minimumom, pri nas še ni prave naklonjenosti večanju rezerv, čeprav te komaj dosegajo obvezno raven, pa še to ne v celoti s fizičnimi zalogami, shranjenimi pri nas,« ugotavlja Grabeljšek. Trenutno je od 547.165 ton zalog naftnih derivatov na ozemlju Slovenije skladiščenih le 71 odstotkov zalog, preostalih 29 odstotkov pa v tujini.