Japonski zgled Japonska ima največ podeljenih patentov na milijon prebivalcev na svetu - 175 . Za primerjavo, v Evropski uniji je podeljenih 161 patentov na milijon prebivalcev. Japonska se lahko pohvali tudi z najhitrejšo rastjo števila patentov. V obdobju med 1996 in 2001 je znašala letna rast v povprečju 12 odstotkov. V čem je skrivnost države, ki je nekoč veljala za veliko kršiteljico pravic industrijske lastnine? Prejšnji mesec je o tem pri nas predaval profesor Keniči Matsuno s Tokijskega inštituta za tehnologijo. Poudaril je, da je Japonska v začetku prejšnjega desetletja zašla v velike težave. Simptomi so zelo podobni tistim, ki jih prebolevamo v Sloveniji. Brezposelnost se je v desetih letih podvojila, število stečajev narašča, prav tako državni dolg, močno se povečuje delež starejšega prebivalstva. Poleg tega Japonska tradicionalno ni naklonjena podjetništvu in malim podjetjem. Po raziskavi podjetniške dejavnosti Svetovni podjetniški monitor se je znašla celo na zadnjem mestu , takoj za Slovenijo. »Vlada je spoznala, da bo morala za ohranitev trajnostne rasti povečati vlaganja v raziskave in razvoj,« pravi Keniči Matsuno. In kaj je storila? Ena najkorenitejših reform je zadela raziskovalno sfero in visoko šolstvo. Leta 1998 so sprejeli zakon o pospeševanju prenosa tehnologije z univerz v gospodarstvo . S tem in naslednjimi zakoni so zagotovili državnim raziskovalnim ustanovam več svobode pri delu, hkrati pa jim odtegnili del finančnih sredstev. Raziskovalne ustanove so tako prisilili tesneje sodelovati z gospodarstvom, če so želele preživeti. Poleg tega je vlada sprejela več drugih ukrepov za pospešen prenos znanja z univerz v podjetja. Predvsem so začeli spodbujati raziskovalce in univerze v ustanavljanje svojih podjetij. Vlada je univerzam tudi financirala odprtje pisarn, ki skrbijo za prenos tehnologij v gospodarstvo. Danes ima že večina japonskih univerz takšne pisarne. Rezultati reforme se kažejo v omenjeni hitri rasti števila patentov, pa tudi po drugih kazalcih. Japonska je leta 1990 uvozila več tehnologije (tehnoloških izdelkov in storitev) kot izvozila. Danes je izvoz v denarju za dvainpolkrat večji od uvoza. Število podjetij, ki so jih ustanovile univerze, se je v obdobju od 1998 do 2002 povečalo skoraj za štirikrat. V istem obdobju se je število skupnih razvojnih projektov med univerzami in gospodarstvom povečalo za trikrat. Ne nazadnje, Japonska vlaga v raziskave in razvoj 3,3 odstotka bruto domačega proizvoda , kar je več kot druge razvite države. In ta delež še povečuje. Keniči Matsuno je na predavanju v Ljubljani poudaril, da je ključnega pomena za uspeh reforme spremeniti miselnost ljudi . Raziskovalci na univerzah so bili tako kot pri nas vpeti v tradicionalni način dela, ki jim je zaradi obilne državne podpore omogočal lagodno življenje. Tega obdobja je konec. »V prihodnosti bomo morali univerze in podjetja še bolj zbližati, da se bo njihovo delo še bolj prepletalo,« napoveduje Keniči Matsuno.