Hitler je prej vedno kosil v kazinu skupaj z najožjimi sodelavci in generali. Ker pa se ni hotel vezati na določen čas obeda in se poleg tega tudi med jedjo v tej družbi ni mogel otresti službenih pogovorov, je že nekaj mesecev jedel sam v svojem bunkerju. Le če so bili navzoči Himmler, Göring ali Goebbels ali kdo kateri drug redek obiskovalec iz višjih krogov, je obedoval z gostom v svoji sobi. V taboru smo imeli kuharja, ki je kuhal sicer dobro, vendar precej enolično. Bil je Berlinčan in se je moral pri bavarskih jedeh zanašati na dobre nasvete in svojo domišljijo. Pravzaprav mu je bilo ime Günther, a to ime je poznalo le malo ljudi in celo Hitler ga je klical le z vzdevkom »Krümel« (drobtinica, mrvica; op. prev.). Beseda je o kuharju Ottu Güntherju. Prvotno je bil uslužbenec Mitrope in je prišel leta 1937 v Hitlerjev posebni vlak ter nato v njegov glavni stan v Volčjem brlogu. Nad kuhinjskimi vrati je kraljeval velik plakat: »Kdor z malim zadovoljen ni, velik'ga vreden ni!« »Wer den Krümel nicht ehrt, ist den Kuchen nicht wert!« dobesedno: Kkdor ne spoštuje drobtinice, ni vreden kolača. Op. prev. Mali Krümel je kuhal za celotno moštvo zaprtega območja. Dnevno je iz svojih ogromnih kotlov nahranil skoraj dvesto oseb. Nič čudnega, da se takšen množični kuhar, ki je dolga leta kuhal le za vojake, ni mogel posebej posvečati nenavadnim muham vegetarijanca. Iz vsega srca je sovražil zaničevalce mesa, ali bolje, preziral jih je. Ker pa je moral hočeš nočeš kuhati tudi za firerja daleč naokoli ni bilo nobenega drugega kuharja in navsezadnje je bil Hitler glavna oseba , si je pošteno prizadeval izdelati vegetarijanski jedilnik. Moram reči, da je Hitler v tem pogledu precej prenesel, kot sem pozneje ugotovila tudi glede hrane na Berghofu. Bil je zelo nezahteven in skromen jedec. Le včasih se je pritoževal, da je njegova hrana prav dolgočasna, da vedno dobiva le priloge brez mesa, tako da kar nekaj manjka. Krümel je bil mnenjamenil, da človek ne more živeti brez mesa, zato je dal v vsako juho in v večino jedi vsaj kanček krepke mesne juhe ali malce svinjske masti. Firer je večinoma opazil prevaro, se razjezil in nato seveda trdil, da ga od tega boli želodec. Nazadnje mu je smel Krümel kuhati le še juhe iz žitne sluzi, krompirjev pire in jedi, ki so bile zagotovo pripravljene brez živalskih dodatkov. Lahko si mislimo, da njegov jedilnik ni postal privlačnejši in pestrejši.