Kot je pojasnila Astrid Norrfalk iz združenja, ki povezuje švedske izvajalce in ljubitelje spravila s konji, se tega gozdarskega opravila pri njih nekateri lotevajo poslovno, drugi pa ljubiteljsko. Povečane stroške lastniku gozda krije država oz. tisti, ki je predpisal tovrstno spravilo. Da pa bi bilo tovrstno spravilo kar se da učinkovito, so poskrbeli konstruktorji. Že na začetku naj omenimo, da se večina spravila v Skandinaviji opravlja v ravninskih gozdovih in na blagih naklonih. Ko gre za vlačenje, so konjski jarmi opremljeni s kolesi, ko pa je le mogoče, les vozijo na izpopolnjenih oplenih in posebnih prikolicah. Te so dvo- ali štiriosne in so različno opremljene. Lažji enovprežni model s posebnim tandemskim vpetjem koles je primeren za valovite terene. Najbolje opremljeni in dovršeni modeli za par konj z nosilnostjo okoli tone imajo celo hidravlično dvigalo in pogon zadnjega para koles. Za pogon skrbi manjši štiritaktni bencinski agregat, ki za potrebe hidromotorja in dvigala poganja hidravlično črpalko. Hidravlični pogon pomaga paru konj premagovati ovire v gozdu, po bolj gladkem terenu in cestah pa vlečeta sama. S konjskim spravilom se pri delu na manjših gozdnih površinah ukvarjajo tudi mestni lastniki gozdov, ki imajo tovrstno delo za rekreacijo.