Sredi navzkrižnega ognja polemik se je znašel Vili Trofenik, ki je na eni strani zavračal ministrove trditve, da telefonija ni (bila) dobičkonosna, da je težko ugotoviti, na kakšni osnovi naj bi se izračunavala amortizacija. Menil je, da je vladni predlog navadna licitacija, kajti z zakonom bi morali namesto številk določiti le strokovna merila, kako do njih priti. Na drugi strani je ošvrknil tudi poslanske kolege, češ da se, namesto da bi se lotili urejanja tega perečega problema, gredo tribuno za nabiranje političnih točk. Predlagal je na prvi pogled zapleteno formulo, ki se zgleduje po izračunavanju stroškov za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč. Osnova za vračilo vlaganj naj bi bil torej plačani celotni znesek vložka po pogodbi za telefonske centrale, za medkrajevne telefonske vode ter razlika med povprečnimi stroški telefonskega priključka v posameznih časovnih obdobjih in geografskih območjih PTT ter dejanskim prispevkom vlagatelja k stroškom izgradnje krajevnega telefonskega omrežja, vendar največ v višini veljavne priključnine. Trofenikovo dopolnilo so poleg opozicije podprli (30 proti 27) poslanci SLS in tudi del poslancev ZLSD. Vsa dopolnila opozicijske koalicije SDS-NSi, denimo tudi tisto, da bi denar začeli vračati v enem mesecu po izvršeni privatizaciji državnega deleža v Telekomu, je koalicija zavrnila.