pravzaprav odlično vzdržan gozdič, ki še danes obdaja ves zaliv in sega do samega naselja Sv. Maura in obmorske ceste št.14. Za nas mularijo je to bil pravi paradiž. Lovili smo se, skrivali in po stezicah kmalu dosegli obalo. Prijatelji iz vasi nad železnico so kar med pašo večkrat pritekli do morja na “en toč”. Takrat se je prvič začelo govoriti o morebitnem odprtju “casinoja”, ki naj bi ovrednotil ta naš naravni biser. Vrnila pa se je Italija in o tem se ni več govorilo; edini lastnik celotnega zaliva, devinski princ, ki se je s prihodom Italije vrnil na svoj grad, prej sedež ameriškega generala, je začel izkoriščati zaliv. Ob morju so zrastli zelo cenjena restavracija “La Caravella”, nekaj hotelov in velik kamping, kjer smo takrat že odrasli “lovili” turistke in se tako “učili” nemščine in angleščine. Sesljan je postajal res malo turistično središče, marsikateri domačin je oddajal sobe poletnim gostom, trgovine so delale s polno paro, zidali so tudi domačini, poleg seveda države, ki je zgradila velika begunska naselja s čisto drugačnim namenom; a to je druga zgodba! V sedemdesetih letih se je s prodajo zaliva privatniku začelo govoriti o meganačrtih, ki naj bi uvrstili Sesljan v sam evropski turistični vrh. Zaliv je menjaval lastnike in vsak se je predstavil z novim načrtom in novim projektantom, ki je obljubljal, da bo v najkrajšem slovensko radijsko postajo, zavzel tudi za omenjeno stezico. Vse pa je ostalo v glavnem po starem. Danes, kljub prizivom, upravičenim dvomom o izvedbi vseh del ter po drugi strani zagotovilom, da se bo res izvedel celoten turistični načrt, je stanje klavrno. Letos je bila Caravella v večernih urah zaprta, čeprav je v prejšnjih letih vsaj za silo tešila potrebe obiskovalcev našega zaliva. Gozdič je v obupnem stanju, ves zaraščen, posejan s strohnelimi debli in raznovrstnimi odpadki, ki ogrožajo varnost sprehajalcev. V bivšem kamnolomu pa se koplje, strelja, da se hiše nad obalno cesto tresejo in se odvažajo stotisoči kubikov izkopanega materiala za potrebe Benetk. Ko je kamnolom deloval, so tam v vagončkih ročno tovorili ladje z izkopanim materialom, tam danes z najmodernejšimi stroji izkopavajo in rušijo velik del gozdiča (zaradi varnosti?!). Sicer pravijo, da prodaja kamenja ne pozna krize! Osebno sem prepričan, da sedanji lastniki sploh ne mislijo na resnično turistično ureditev Sesljanskega zaliva, sicer bi začeli vsaj s preureditvijo starega hotela, ki je bil v začetku prejšnjega stoletja ponos tržaške obale, in z ureditvijo prostora ob Caravelli, za kar ni nobenih zaprek! Edina dejavnost pa ostaja odvažanje izkopanega materiala, seveda zaradi varnosti! Antek ako se glasi pesem, ki za- bolizirala povezavo med nebom doni v prazničnem božič- in zemljo. nem času v cerkvah, ob Sledila je globoka božična misel, obredih in na raznih koncertih. ki jo je za priložnost napisala in Taki občutki so prevzeli vse tiste, prebrala etnologinja Martina Reki so se na božični popoldan po- pinc. Misel Repinčeve se je dodali v župnijsko cerkev sv. Jerneja taknila pomena Božiča v naši na Opčinah, da bi prisluhnili že družbi, ko vsi hitimo in nimamo tradicionalnemu božičnemu koncertu. Letošnji koncert je bil vezan tudi na stoletnico rojstva znanega skladatelja Ubalda Vrabca. Ta priljubljeni kulturni delavec je nekaj let živel na Opčinah in je v tistem času tudi sam vodil openski cerkveni zbor. Organizatorji so se prav zaradi tega odločili, da mu poklonijo - kot sovaščanu in dirigentu - letošnji koncert. Program je bil sestavljen na podlagi seznama Vrabčevih božičnih pesmi, ki jih je zbrala muzikologinja Bojana Foto Kroma Kralj iz Sežane. Najprej so v openski cerkvi zado- časa, da bi doumeli njegov najneli nežni otroški glasovi globlji pomen. Etnologinja je pootroškega pevskega zbora in mla- slušalcem kar direktno povedadinske pevske skupine Vesela la, da je ta naš Božič postal le pomlad, ki so za začetek zapeli praznik konzumizma, zlo družsklop treh pesmi. Zbor je vodila beno-ekonomskih zahtev tega pevovodkinja Mira Fabjan, na or- našega globaliziranega svetovnegle pa je zbora spremljal Tomaž ga trga, zaprtja pred drugim, druSimčič. gačnim, egoizma, kateremu ni V tišini openske cerkve so nato videti rešitve. Žalostno resnična mladi pevci Vesela pomladi za- je prispodoba Božiča kot ogledapeli kantato “Kaj je to” ob lo, ki se postavlja pred čas našega spremljavi instrumentalnega življenja in v katerem bomo vsi kvarteta, ki so ga sestavljali Olga zagledali ne lastne podobe, pač Sosič - flavta, Manuela Kralj - rog, pa temno in brezupno notranjoMarko Štoka - klarinet in Aljoša st src in duš ne-ljudi, kot jih MarTavčar - fagot. Kantata govori o tina Repinc imenuje, osebkov, čudenju nad lučjo novorojenega, zakrknjenih v kalupe brezbrižnosaj je Božič tudi praznik luči in sti, samozavarovanja in sazvezde repatice, ki naj bi kazala močaščenja. svetim trem kraljem pot do no- Na koncu tega pa se vsi sprašujevorojenega in na tak način sim- mo, če bomo kdaj dobili izhod