»Veš kaj, Ančka, sem rekla, pfff, ne moreš kar tako presedlat s komunista na belogardista, pfff! Tebi je morda vseeno, meni pa ni, da veš! Pfff! Ti kar direkt rečem, sem rekla, pfff, jaz že vem, koliko je ura! Pa je rekla, da jo čisto nič ne briga, kaj si kdo misli. Matija je, pfff, njena prva ljubezen, je rekla. Jaz sem pa rekla, pfff, veš kaj, Ančka, ne me pitat z ljubeznijo, sem rekla. Vem, česa si lačna na stara leta, sram te bodi, sem rekla, pfff! Ampak naj ti bo, sem rekla, to navsezadnje ni greh! Ne hodi se pa k meni jokat, sem rekla, ko te bo tisti farški element silil na cerkveno poroko! Oh, je rekla, pfff, kaj se bom jokala! Saj si je od nekdaj želim, cerkvene poroke!... Sem pa rekla, veš kaj, Ančka, v rit se kavsni, pfff, pa sem šla! In sem jo pičila direktno dol po Stare pravde k Roziki in sem ji vse povedala. Pfff!...«