Mirovne čete v Jugoslaviji torej še zdaleč ne pomenijo hitrega in enostavnega reševanja krize. V tej obliki, kot jih je predlagalo polpredsedstvo SFRJ, sprejelo pa hrvaško vrhovništvo, pomenijo čete prej nevarno neznanko kot pa obliž na rano. Tudi če bi se v Varnostnem svetu lahko dogovorili za takšno intervencijo in bi na hrvaškem nastopil mir, bi ob tem ostala še vrsta spornih vprašanj, recimo o finančnih stroških in namestitvi čet. Za Slovenijo bi takšne čete, če bi zahtevale prehod skozi naše ozemlje ali dobre usluge, pomenile breme, ki bi kvečjemu upočasnilo priznanje. Ob tem pa ne smemo pozabiti na možnost, da bi v tem primeru o naši usodi mednarodna skupnost lahko odločala še veliko uspešneje in neposredneje kot že tako konzervativna skupnost evropskih držav. S svojim pristankom na prihod sil OZN namreč neka država pristane na sredstvo za zagotavljanje miru in ni povsem gotovo, ali lahko povsem po svoji volji odloča o odhodu teh čet, ne da bi za svetovni mir zadolženi organi o tem povedali še svoje mnenje.