V vrstah domžalskega ligaša je več kot polovica doma vzgojenih igralcev, med katerimi pa je v letošnjem prvenstvu vse bolj vidno vlogo igral tudi Močnik. Da je iz pravega testa, je že pred leti, ko je obiskoval njegovo košarkarsko šolo, opazil eden najboljših slovenskih košarkarjev vseh časov Peter Vilfan. "V njegovi šoli sem prebil dve leti, potem pa sem se preselil v Domžale. Seveda ne čisto po naključju, saj je v klubu, v katerem sem zdaj, igral tudi moj oče," je svoje prve košarkarske korake opisoval Moka, ki je svoj vzdevek podedoval prav po očetu. Njegov oče Brane Močnik se še zelo dobro spominja svojega košarkarskega udejstvovanja sredi sedemdesetih: "Po svetovnem prvenstvu v Ljubljani smo seveda takrat vsi igrali košarko. Tudi sam sem tako kot Jure že zelo zgodaj zaigral za člansko vrsto Domžal, ki je takrat nastopala v drugi zvezni jugoslovanski ligi zahod. Po zamisli takratnega odličnega trenerja Petra Kralja sem igral na poziciji branilca, tu in tam pa tudi na mestu organizatorja igre. Toda le po potrebi, saj je bilo to mesto rezervirano za enega najboljših organizatorjev igre domžalskega moštva Uroša Slavinca, zdaj predsednika kluba. Bil sem v družbi odličnih soigralcev: Djura Lemajiča, Mikija Brezovca, Janeza Zormana, Pavleta Andrejašiča, Martina Ostermana, Brezovca, Zagorca in drugih."