Po prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 se je po vsej Sloveniji začela obsežna prenova cerkve: graditi so začeli številne nove cerkve, prenavljati stare, zraslo je ničkoliko kapelic, božjih znamenj … »Sedaj ni več težko dobiti dovoljenja za graditev,« kot pravi monsignor Martin Špringer, ekonom ljubljanske nadškofije, »težave so z denarjem.« A cerkev je uspešna tudi na finančnem področju, saj je za sponzorje pridobila nekatera ugledna podjetja in ima lastniški delež v Krekovi banki, od države pa naj bi dobila kar 2,7 odstotka slovenskih gozdov. Prerod slovenske cerkve se s tem še zdaleč ni končal: od lanske pomladi ima namreč tudi neposreden vpliv na širšo javnost prek elektronskih medijev - prek verskega radia Ognjišče, pravkar pa ustanavlja še svojo televizijo. Junija lani je rimskokatoliška cerkev slovenski vladi poslala posebno zahtevo glede »popolne ureditve odnosov med katoliško cerkvijo in R Slovenijo«. V petnajstih točkah, kolikor jih je navedenih v predlogu, cerkev brezpogojno zahteva »popolno svobodo« pri svojem poslanstvu (npr. pastoralni, vzgojni in karitativni dejavnosti ipd.). Najpomembnejši del predloga pa je vendarle finančni, kjer cerkev predlaga poseben status duhovnikov in same sebe.