Predlagatelj zatrjuje, da se bo upravičencem, ki državno pokojnino potrebujejo za preživetje ta znesek za preživetje v okviru denarne socialne pomoči povišal, država pa ne bo več zagotavljala sredstev tistim, ki bi sicer pogoje za državno pokojnino po sedaj veljavni ureditvi izpolnjevali, vendar pa pravice ne potrebujejo za preživetje. Kaj to pomeni? To je zelo pavšalna ugotovitev in trditev in je zato lahko celo krivična. V poslanski skupini se sprašujemo kaj se skriva za tem, ali bodo morali vsako leto znova vlagati zahtevke. Kakšna merila se bodo uporabila za ugotavljanje tega premoženja? Kakšna merila so pravična za izračun dohodka na družinskega člana in kako se bo ugotavljalo premoženje? Ali bo moral stari kmet ali obrtnik prodati borno kmetijo, da bo imel pravico do pokojnine? Ali bodo končno dobili pravico do varstvenega dodatka? Poslanci SLS smo predlagali pred meseci zakon v tem mandatu, da se v novem zakonu prizna pravica do varstvenega dodatka tudi kmetom z najnižjimi pokojninami, pa ste ga z večino zavrnili. Ali bodo z novim zakonom to pravico imeli? Ali pa se s to vlado k nam spet vračajo časi, ko so kmetje in obrtniki kot zasebniki veljali za sovražnike družbe? Državna pokojnina je bila takrat uvedena predvsem za kmečke in obrtniške žene, za tiste, ki niso smeli ali mogli biti zavarovani. S kupovanjem socialnega miru na tak način, smo mnenja v poslanski skupini, dolgoročno ne bomo rešili socialni blagajne. Tisti, ki so z odrekanjem vlagali v lastno delovno mesto in plačevali davke nikakor ne morejo soditi v isti koš kot tisti, ki so z izigravanjem sistema in s kopičenjem socialnih prejemkov ali subvencij lahko zaslužili več, kot če bi delali. Za take in za tiste, ki kopičijo socialne prejemke pa pravi Vlada, da nima podatkov o številu kršiteljev. Ali torej pri spremembah Vlada dela na pamet oziroma na podlagi govoric? Kakšni bodo dejanski učinki uvedene novosti razlikovanje, višini otroškega dodatka glede na starost oziroma status otroka.