»S preventivo je treba začeti že pred vpisom v srednjo šolo,« je poudarila Barbara Božič in nadaljevala: »Namen je, da šole dobijo dijake, ki jih njihov program res zanima.« Obenem, še dodaja, morajo šole dojeti, da so one tiste, ki se morajo prilagajati dijakom in se potruditi za vsakega vpisanega. V okviru omenjenega projekta bodo tako začeli delati z dijaki že v prvem letniku, cilj pa je, da nihče ne bi izstopil iz izobraževanja. »Dijaki, ki izpadejo iz izobraževalnega sistema oziroma se izpišejo, izgubijo status dijaka in s tem socialnovarstvene pravice, ki iz tega statusa izhajajo. Obenem se tudi izgubijo iz vseh evidenc in dejansko nimamo informacij o tem, kaj se z njimi dogaja, dokler se ne prijavijo pri območni službi zavoda za zaposlovanje. Podatki kažejo, da mladi niso nikjer prijavljeni približno pol leta,« je razložila Mojca Polak. Zato nameravajo v prihodnje organizirati mrežo svetovalnih služb za mlade, za kar bo šolsko ministrstvo zagotovilo pet milijonov tolarjev. »V šestih lokalnih okoljih, med drugim tudi v Kranju, bodo v okviru centrov za informiranje in poklicno svetovanje začeli z delom svetovalni delavci. Poskušali bodo stopiti v stik z dijaki, ki so predčasno prekinili izobraževanje.« Podatke naj bi jim posredovali šolski svetovalni delavci, ki bodo morali za to pridobiti pisno soglasje staršev. Skupaj z vsakim posameznikom bodo naredili načrt, kako naj bi zadeve uredili, recimo, kje se bo učil. Na ta način naj bi dijaka čimprej vrnili v izobraževalni sistem. »Ni nujno, da se bo vrnil šolo, lahko se bo vključil tudi v program projektnega učenja za mlade recimo. Pomembno je le, da si bo postavil določne obveznosti in jih poskušal tudi izpolnjevati,« je končala Mojca Polak.