Septembra 1941 se je razen formalne vključitve v jugoslovansko osvobodilno gibanje plenum OF (predstavniki vseh skupin) oklical še za Slovenski narodno-osvobodilni odbor (SNOO), ki naj bi bil temelj nove, porajajoče se suverene slovenske oblasti. S tem so zavrnili obnovitev stare državne ureditve po vojni. SNOO »za časa osvobodilne borbe edini predstavlja, zastopa, organizira in vodi slovenski narod« v povezavi z enakimi političnimi predstavniki drugih jugoslovanskih narodov. Hkrati je še vedno deloval tudi plenum OF kot predstavnik političnih interesov (koalicije strank oziroma skupin). V tem duhu so sklenili tudi, da je »vsako organiziranje izven okvira OF v času tujčeve okupacije škodljivo borbi za narodno svobodo.« KPJ je zlasti v Srbiji organizirala odpor proti okupatorjem bolj samostojno, kot se je to zgodilo v Sloveniji, čeprav je bila volja za odpor med ljudmi tam ravno tako množična. Veliko vodilnih politikov je zbežalo v tujino, nekaj jih je v kolaboraciji z okupatorji videlo priložnost za uveljavitev ali pa so pasivno čakali na ugodnejše razmere. Ostanke razpadle jugoslovanske vojske je začel zbirati polkovnik Draža Mihailovi}, ki je organiziral t. i. četnike. Četniško odporniško gibanje se je borilo za obnovitev stare kraljevine Jugoslavije. V znak protesta proti okupaciji so si do vrnitve kralja pustili rasti brade. Begunska vlada v Londonu pa je Mihailovi}a razglasila za svojega zakonitega zastopnika v domovini. Partizani pod vodstvom KPJ so se začeli zbirati šele julija 1941, za četniki. Obe odporniški gibanji sta v jeseni 1941 še sodelovali, vendar se o skupVojna v Sloveniji in Jugoslaviji