V knjigi, ki je nastala na osnovi doktorske disertacije s področja ženskih študij in feministične teorije, Alja Adam na teoretskem izhodišču mita o Orfeju in Evridiki analizira koncept romantične (zrcalne) ljubezni v vseh njenih pojavnih oblikah, od antičnih do sodobnih dramskih in filmskih uprizoritev, ter ugotavlja, da je »zahodna kultura prežeta s konceptom ljubezni, za katerega je značilno umanjkanje razmerja med ljubimcema«. Odnos ljubimcev, ki jima nikakor ne uspe priti skupaj, tako kot Orfeju in Evridiki kmalu po poroki zaradi pika kače Evridika umre, Orfeju pa je pravzaprav nikoli ne uspe pridobiti nazaj s kritičnim »deleuzovskim« konceptom mnogotere ljubezni ovrednoti v kontekstu današnje popularne kulture, prežete z vizualno tehnologijo, ki se romantične ljubezni poslužuje na »manipulativen način, s tem ko idealizira žensko podrejeno pozicijo,« piše v svoji knjigi Alja Adam. Kot v nadaljevanju ugotavlja, je eros »kulturnozgodovinski konstrukt«, ki ostaja ujet v nespremenljivo in hierarhično strukturo patriarhalnih politik.