Članek izhaja iz aktualne analize nestrpnega diskurza o pripadnikih in pripadnicah italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji predvsem v letu 2006, pri čemer sta izpostavljena zlasti dva tipa diskurza. Prvi je medijski diskurz organiziranega spletnega centra www.obala. net, ki predstavlja pomemben regionalni vir informacij o dogajanjih v Slovenski Istri, torej na področju, kjer živi italijanska narodna skupnost, obenem pa preko javnih spletnih forumov odslikava stališča ljudi na določene aktualne teme. Drugi tip je aktualni politični diskurz posameznih poslancev Državnega zbora rs o temah, ki zadevajo italijansko narodno skupnost. Avtorica analizira posamezne seje Državnega zbora rs v zvezi z obravnavano temo, da bi s tem pokazala na institucionalizirano obliko nestrpnosti v najvišjem predstavniškem telesu zakonodajne oblasti v Sloveniji. Analiza medijskega in političnega diskurza je v članku ustrezno teoretsko kontekstualizirana. Njena osnovna predpostavka je, da jezik realnost tudi ustvarja in ne le reflektira. Govorni izrazi, navidezno neškodljive šale, dovtipi ipd. so namreč prvi pokazatelji vzpostavljanja hierarhične lestvice priljubljenih oziroma nezaželenih drugih, ki lahko iz ciničnega, humornega ali eksplicitno sovražnega govora prerastejo v odnose nestrpnosti in odkrite sovražnosti. Tovrsten diskurz zaradi svoje “neesktremne” oblike običajno ni niti znanstveno in še manj javno problematiziran, čeprav bi ga povsem utemeljeno šteli za pomemben element tako imenovanega “vsakdanjega nacionalizma”. Vsakdanji nacionalizem namreč ni prepoznaven samo v uporabi nacionalnih simbolov, ampak implicitno deluje v jeziku (politični govori, vsakdanji diskurz, množični mediji), kulturi itd., skratka na toliko načinov, da ga posamezniki in posameznice, ki jih vsakodnevno spominja na njihovo nacionalno mesto v svetu nacij, ne prepoznavajo več zavestno in nerutinsko.