Aleks Rutar nas je prijazno povabil v delavnico, kjer imajo za posamezne faze izdelave harmonik posebne sobe. »Imamo precej stvari, ki se jih obiskovalcem ravno ne kaže,« nas je takoj ob začetku sprehoda po glasbeni delavnici opozoril Aleks. A nam je potem pokazal skoraj vse, tudi tisto, kar drugim morda ne bi. »Pri nas delamo vse, kar se da, le najboljše. Nimamo kaj cenejšega, vse je kvalitetno. Tako je začel oče in tako je še danes. Recimo glasove je imel oče že od nekdaj ročno narejene, zdaj so pa še »sfrizirani od penzionistov« in izdelani posebej za nas. Tako kot so edinstveni naši mehanizmi.« Za meh uporabljajo posebno lepenko. Nanjo zadnja leta natisnejo različne motive, med katerimi je najpopularnejši sončni zahod. Potem je tu še prostor za uglaševanje, lakiranje, oblikovanje kovinskih delov. _bbKaj pa je to? To je pa stara harmonika?« je zanimalo Vilka. »To je prva očetova harmonika, ki si jo je pri dvanajstih letih sam zaslužil. S to se je vse začelo. Oče jo je sicer prodal, ko si je kupil drugo, zdaj pa jo je spet uspel dobiti nazaj.«