Časopisni komentatorji so bližnjevzhodno srečanje res poimenovali za vrh obljub. Dogovori naj ne bi prinašali možnosti za mir, šlo naj bi le za uspešno promocijo ameriškega predsednika Billa Clintona. V dneh, ko se izraelski premier Ehud Barak igra s svojo politično prihodnostjo in ima palestinski voditelj Jaser Arafat težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom, je seveda težko pričakovati, da bodo pozivi h končanju nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Komentatorji sodijo, da se je izkazalo, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma pa tudi tokrat ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. In tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč.