Koroški delavci so med najslabše plačanimi v Sloveniji, a ker redno hodijo na šihte v ravenske železarske družbe, v lesarske tovarne, v gradbena podjetja, v tekstilne tovarne, v trgovine itd., imajo manj bolniških izostankov kot sosedje v industrijskih mestih, kot sta Velenje in Celje, stroški njihovih bolniških dopustov pa so, tudi preračunano na število zaposlenih, manjši kot v soseščini. A so se, kakor je bilo zadnjič videti na seji upravnega odbora koroške gospodarske zbornice, spet znašli med kladivom in nakovalom. Novi lastniki in menedžerji, ki so bili sprva presenečeni nad tako ugodnim stanjem v primerjavi s širšim okoljem, so se po kratkem premisleku le oglasili in rekli, da je bolniških izostankov še vedno preveč. Veliko jih je, ki so jezni na zdravnike, kar nekaj, ki so naperjeni proti zavodu za zdravstveno zavarovanje, vedno pa je slišati tudi nekaj pogromov proti bolnim, predvsem pa proti namišljenim bolnikom. V središču vseh dogodkov je človek, za katerega neko predvolilno geslo pravi, da je najpomembnejši vsak človek, na drugih treh straneh pa »stranke v postopku« - delodajalci, ZZZS in zdravniki, ki bi vsi radi imeli čim nižje stroške, velik dobiček oziroma tudi dobre plače.