Če se čez teden že predolgo vleče bolj suha, gosta hrana, kar se rado zgodi, če nimaš dovolj časa za preudarno izbiro jedilnika in pravo kuho, se organizem naenkrat upre in hoče kaj redkega, gladkega, na žlico, da gre kar samo dol. Takrat se spomnim maminega sladkega zelja s krompirjem, začinjenega z malo česna, nekaj stolčenih zrn popra in kumine ter lovorovim listom, stolčenega s tolkačem in nazadnje še zabeljenega s precvrto čebulo. Ni treba, da so zraven še kakšni koščki pancete. No, morda pol hrenovke. Jed, da bi se ji odkril. Dva krožnika sta komaj dovolj, tako mi je dober. In potem kar čutim, kako se mi telo zahvaljuje za to čudovito, lahko zelenjavno jed. Nikoli se je ne prenaješ. In zdajle, ko glave sladkega zelja v vrtu kar razganja, je pravi čas za zeljnate enolončnice in za zeljnato solato, ki jo okrasimo z rezinami paradižnika. In ne pozabite: zelje je bogata zakladnica kalcija. Nosečnice naj si to zapomnijo in uživajo veliko belega presnega zelja. Vsebuje pa tudi celo vrsto B-vitaminov, veliko folne kisline, ki pomaga pri stresih, in vitamina C. In odlično je tudi za vse nas, ki bi radi shujšali. Malo kalorij ima, okusno je, hitro pripravljeno in nas zaradi velike vsebnosti vode in vlaknin hitro nasiti. Torej, kuhajmo zelje, čim več pa pojejmo surovega. Ljudje, ki trpijo zaradi težav z želodcem, naj čez dan po požirkih popijejo en liter soka iz belega zelja, pa bo hitro bolje.