Stojan Moderc: »Treningi pri takih klimatskih razmerah (+40° C), so potekali v dveh delih: jutranje sprehajanje in popoldanski vsebinski trening. V prvem tednu ali dveh je bil še dodatni problem aklimatizacija prilagajanje na časovno in vremensko razliko. Moj konj je imel že mesec pred odhodom težave z ovojnico tetive leve prve noge, kar se je vedno bolj poznalo pri obremenitvah (transport, treningi). Zaradi tega sem moral treninge prilagajati stanju konja ter jih celo opuščati. Med pripravami smo konja tudi zdravili. Pri prvem zdravstvenem pregledu pred tekmo je komisija (sodniki) pri konju ugotovila šepanje in me izločila iz tekmovanja. Za konja je spet poskrbel naš uradni zvezni veterinar. Naslednji dan sem imel pravico do ponovne kontrole, ki jo je konj uspešno prestal in dobil dovoljenje za nastop na tekmovanju. Tekmovanja se dobro spominjam, ker sem moral po par dneh sprehajanja brez treninga pred tekmo direktno na start. Seveda je konj kljub zdravljenju spet pokazal neenakomerno gibanje v srednjih in pojačanih tempih. Na koncu me je to stalo zelo dobre uvrstitve. Točke, ki sem jih izgubil med nalogo zaradi neenakomernega gibanja, in še dodatnih tristo točk, ki so mi jih po sklepu sodniškega zbora odvzeli od skupnega rezultata, so me pahnile približno na 35. mesto. Prav zato je ekipa pristala na desetem mestu. Omenim naj še, da sem moral po tedanjih FEI predpisih takoj po končanem tekmovanju na doping kontrolo jaz, ne pa konj. Pri vsej smoli smo kot ekipa imeli še srečo, da nisem bil diskvalificiran.«