V samem organigramu na strani 19 so bile s puščicami nakazane povezave med univerzo in številnimi podjetji, pri čemer pa iz njih ni jasno razvidno, kaj naj bi ponazarjale. Zaradi tega je bralcu, pod vtisom zelo negativnega pisanja novinarja o univerzi, prepuščeno, da si povezave laično razloži po svoje, kar pa je seveda nedopustno, saj lahko takšne razlage škodijo dobremu imenu univerze in s tem tudi porušijo zaupanje v – z razvojnega ter izobraževalnega stališča – najpomembnejšo državno ustanovo. Ponekod namreč puščice ponazarjajo lastniško strukturo, ponekod zgolj povezave na podlagi posameznikov, ki so aktivni v različnih družbah, spet drugje podlago poslovnega sodelovanja med družbami, ponekod pa so povezave nakazane brez kakršnekoli podlage. Novinar je s svojim pisanjem in predstavljenim organigramom ustvaril vtis, da gre za povezave, ki jih univerza ter vsi ostali prikrivajo, pri čemer pa ni mogoče obiti dejstva, da so ti podatki brezplačno dostopni celotni javnosti že prek spletnih strani javnih agencij in registrskih sodišč, zato bi bilo, v kolikor bi špekulacije novinarja držale, vsakršno prikrivanje teoretično nemogoče. Ustanovitve družb, katerih družbenik je Univerza v Mariboru, je zakonito, prav tako tudi njeno poslovanje s tistimi od naštetih podjetij, s katerimi je sploh poslovno sodelovala. Na tem mestu je namreč treba poudariti, da med Univerzo v Mariboru in večino navedenih podjetij ni prišlo do nobenega poslovnega sodelovanja (npr. izobraževalnim društvom Polinom, Energotehniko, d. n. o. – prav zadnja pa naj bi bila, sodeč po organigramu in članku, ključna pri pretoku kapitala z univerze). Pri tem je smiselno poudariti še to, da je univerza državna institucija, zato je ves čas podvržena inšpekcijskim pregledom, revizijam in nadzorom, posledično pa bi bil pretok denarja v roke posameznikov, o katerem piše novinar, že v manjšem obsegu tako rekoč nemogoč, kaj šele v obsegu, o katerem piše novinar. Na zadnjo namreč novinar napeljuje s pretirano, nepreverjeno in predvsem neutemeljeno obtožbo, da je “napočil čas, da se končno razkrinka posameznike in podjetja, ki si za masko avtonomije študentov in avtonomijo univerze nezakonito prilaščajo študentski denar”.