Toda nemški topničarji, dobro skriti na utrjenih položajih vzdolž ceste, niso samo preživeli strahovitega bombardiranja, ampak so silovito napadli tanke. Takoj so izločili devet tankov čelnega eskadrona, zažgani in v nevoznem stanju so zasedli skoraj kilometer ceste. »Nenadoma so se tanki pred nami začeli sukati okrog svoje osi in se postavljati počez čez cesto ali pa goreti tam, kjer so bili. Ne spomnim se, da bi videl eksplozijo, toda nenadoma sem se znašel v jarku in nad mojo glavo je visel tank. Na prsih mi je ležala strojnica in blizu je ležal fant z odtrgano roko. V bližnjem grmovju so z vsake veje viseli kosi človeškega mesa. Tank je gorel in le z muko sem se splazil iz jarka,« se je spominjal poveljnik devetega tanka. Razbiti tanki so zapirali cesto in vdor je bil prekinjen, še preden se je začel. Čakajoči tanki na repu kolone so bili nemočni. Niso mogli ne naprej ne nazaj. Šele zavezniška letala so pregnala Nemce z njihovih položajev, toda s tem so izgubili dragocene ure. Zunanja skorja nemškega odpora je bila močnejša, kot so predvidevali. Namesto 21 kilometrov, ki naj bi jih premagali v dveh ali treh urah, kot je bilo predvideno, so prvi dan tanki napredovali le dvanajst kilometrov. Operacija Market-Garden je že bila v veliki zamudi.