Najprej smo izvedli poskus, ali bo sploh imela moč… Potem se je začelo zares. Dvakrat je šla ob rahlem popadku v skrčeno lego in je pritisnila v treh ‘dejanjih’ (vmes je dvakrat zajela sapo)… Drugič sem lahko že videl teme otrokove glavice… Ura je bila 2.57. Rekel sem: ‘B., zdaj ti pa dovolim, da rodiš. Ura bo tri, konec bo šihta, ljudje bi radi domov…’ Ena od sester je povsem resno pripomila, da ni tako, češ babice so se izmenjale žeob dveh… A že se je začel šibak popadek in na lepem se je B. vzpela in začela potiskati. Tokrat je, kadar ji je zmanjkalo sape, tudi vzkriknila – in na lepem je bila glava zunaj, še nekaj trenutkov, videl sem povsem vijoličasto, a zelo živo telesce, ki je takoj začelo jokati. Odnesli so ga pod toplotno svetilko na levi strani sobe in ga začeli čistiti in mu prevezovati pokovnico in ga oblačiti. Fantek se je hitro umiril in odtlej pa vse do mojega odhoda skoraj ni več zajokal, samo včasih se je ob krču nakremžil…