Sinhronizacija – električna sklopljenost, korelacija ali »ujemanje« dveh električnih signalov med določenima področjema možganov.
| Beseda | Osnovna oblika | Oblikoslovne lastnosti osnovne oblike |
|---|---|---|
| Sinhronizacija | sinhronizacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| električna | električen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, ednina, imenovalnik |
| sklopljenost | sklopljenost | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| korelacija | korelacija | samostalnik, občno ime; ženski spol, ednina, imenovalnik |
| ali | ali | priredni veznik |
| ujemanje | ujemanje | samostalnik, občno ime; srednji spol, ednina, imenovalnik |
| dveh | dva | glavni števnik; besedni zapis, moški spol, dvojina, rodilnik |
| električnih | električen | splošni pridevnik; nedoločena stopnja, moški spol, množina, rodilnik |
| signalov | signal | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |
| med | med | predlog; orodnik |
| določenima | določen | deležniški pridevnik; nedoločena stopnja, ženski spol, dvojina, orodnik |
| področjema | področje | samostalnik, občno ime; srednji spol, dvojina, orodnik |
| možganov | možgani | samostalnik, občno ime; moški spol, množina, rodilnik |