Vsak dan prihajamo v stik z različnimi bolezenskimi mikrobi. Tistim, ki jim uspe vstopiti v telo, se najprej postavijo po robu celice, ki imajo sposobnost celičnega požiranja. To so makrofagi ali »veliki jedci«. Če uspeno prepoznajo in uničijo vse mikrobe, potem se bolezenski znaki ne pojavijo. Po navadi pa te celice same niso kos mikrobom. Tedaj stopi v akcijo druga skupina belih krvničk, to so limfociti. Ocenjujejo, da ima človek nekaj deset milijonov različnih limfocitov. Določen limfocit lahko prepozna samo eno vrsto tujkov. Reakcija limfocita z mikrobom je torej zelo specifična. Izmed limfocitov se najprej odzovejo na napad celice T pomagalke, ki začnejo izločati hormonom podobne snovi in tako organizirajo druge imunske celice. Množiti se začnejo posebni citotoksični limfociti T, ki s strupenimi snovmi »obstreljujejo« celice, v katerih so mikrobi, na primer virusi. Celice T pomagalke spodbudijo k zorenju in razmnoževanju tudi posebne limfocite B. Ti dozorijo v plazmatke in začnejo posebniati velike beljakovinske molekule v obliki črke Y, imenovane protitelesa. Ko je enkrat proizvodnja protiteles v polnem zagonu, lahko vsaka B celica proizvede tudi več kot 1000 protiteles na sekundo. Ta se porazdelijo po krvi in drugih telesnih tekočinah in vežejo s specifičnimi antigeni kot ključ in ključavnica. S tem preprečijo na primer virusom, da bi vstopili v nove celice. Skupke protitelo-antigen pa telo na različne načine uniči. Kasneje »veliki jedci« požrejo ostanke mikrobov in napadenih celic. Med pomnoževanjem limfocitov T in B nastajajo tudi posebni dolgo živeči limfociti spominske celice T in B. Te imajo sposobnost, da si mikrob, proti kateremu se je telo že enkrat bojevalo, zapomnijo in ob ponovnem vdoru hitro sprožijo alarm za napad. Podrobneje bomo o tem govorili v nadaljevanju.