Na drugi strani cerkve, ob levi stranski steni, je Langdon lovil ravnotežje na cerkveni klopi in se iztegoval kvišku, da bi dosegel klin. Vrv je bila še vedno skoraj dva metra nad njegovo glavo. V cerkvah so imeli pogosto takšne kline in nalašč so bili pritrjeni tako visoko, da se ne bi kdo poigraval z njimi. Langdon je vedel, da so si duhovniki pomagali z lesenimi lestvami, da so jih dosegli. Morilec je moral zlesti na lestev, če je hotel obesiti žrtev. Kje hudiča je torej lestev? Ozrl se je navzdol in z očmi preletel tla. Zdelo se mu je, da jo je nekje videl. Toda kje? Hip zatem ga je stisnilo pri srcu. Spomnil se je, kje. Obrnil se je k pobesnelemu ognju. Seveda, lestev je bila v središču požara, goltali so jo plameni.