Na obeh službenih mestih je bil Kanduth prijazen in pozoren dušni pastir. Rad je obiskoval bolnike in stare ljudi in jim bil zvest tolažnik, dokler ga Gospod ni samega poklical na križevo pot trpljenja. Že kot otrok je dobil poškodbe na glavi, ko ga je zadela opeka pri popravilih na strehi. Od takrat je vedno znova imel probleme z motnjami. Leta 1982 se je njegovo zdravstveno stanje dramatično poslabšalo in je moral za več mesecev zaprositi za bolniški dopust. Dne 31. oktobra 1983 je iz zdravstvenih razlogov stopil v pokoj, ki pa ga ni dolgo užival. Po vrnitvi iz sanatorija ga je doma vestno oskrbovala dolgoletna gospodinja Ančka Mak. Dne 18. marca 1984 pa ga je Bog poklical k sebi. Pri pogrebu na velikovškem pokopališču so se številni govorniki poslovili od vedno prijaznega človeka duhovnika in zglednega trpina. Cerkveni tednik Nedelja pa je z začudenjem zapisal, da niti eden ni videl potrebe, da bi spregovoril kako slovensko besedo ob slovesu od dekana dvojezične dekanije.