Potrošnika je zanimalo, kaj vse mora vsebovati razčlenjeni račun, ki ga pošlje operater telefonskih storitev. To področje je bilo z Zakonom o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom) tako rekoč na novo urejeno, zato smo se odločili, da bomo pravico uporabnika do razčlenjenega računa predstavili tudi našim bralcem. ZEKom (Uradni list RS št. 43/2004), ki je začel veljati 1. maja 2004, v 91. členu določa pravico uporabnika do razčlenitve računa. Tako mora biti vsem naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev na razpolago razčlenjen račun, ki omogoča preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska. Izjema so klici na brezplačne telefonske številke (vključno s številkami za klice v sili), ki jih omenjena razčlenitev ne sme vsebovati. Osnovno razčlenitev računa dobijo naročniki brezplačno ob izstavitvi vsakega računa (razen če naročnik obvesti operaterja, da razčlenjenega računa ne želi prejemati), v njem pa morajo biti, če gre za javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji, ločeno prikazani najmanj naslednji elementi: n obračunsko obdobje; n priključnina; n vrsta in znesek vseh morebitnih drugih enkratnih plačil v obračunskem obdobju, za katerega se izdaja račun; n naročnina; n vrsta in znesek vseh morebitnih drugih mesečnih plačil; n število klicev, njihovo trajanje, število obračunskih enot, znesek, in sicer ločeno za: v notranje klice, v mednarodne klice, v klice v mobilna javna komunikacijska omrežja, v klice premijskih oziroma komercialnih storitev (090), v prenos podatkov; n vrsta in znesek za druge opravljene storitve; n skupni znesek računa. Če operater javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji uporablja različne tarife za krajevne in medkrajevne klice, morajo biti ločeno prikazani podatki iz alinee “število klicev, njihovo trajanje, število obračunskih enot, znesek” za krajevne in medkrajevne klice. Določila glede vsebine osnovnega razčlenjenega računa se smiselno uporabljajo tudi za ostale operaterje javno dostopnih telefonskih storitev. Vse višje stopnje razčlenitve računa, ki jih ponuja operater, pa morajo biti opredeljene v njegovih splošnih pogojih. Če jih ne ponuja brezplačno, morajo biti njihove cene določene v višini dejanskih stroškov, ki jih imajo operaterji z zahtevano dodatno razčlenitvijo. Uporabnikove pravice do razčlenjenega računa se tako po veljavni zakonski ureditvi precej razlikujejo od pravice do razčlenjenega računa, ki jo je na podlagi Zakona o telekomunikacijah urejal Splošni akt o razčlenjenem računu. Ta je namreč dajal uporabniku pravico, da od operaterja za pretekli mesec ali za določeno