Izjava 38 razumnikov je prišla kot naročena predvsem za parlamentarno opozicijo. Izjava je namreč politično kočljivo vprašanje podpore oziroma nepodpore pridružitvenemu sporazumu na mah prevedla v nepolitično, zgolj pravno vprašanje njegove ustavnosti oziroma neustavnosti. "Mi nismo bili ne ZA ne PROTI ratifikaciji," je v prvih majskih dneh vztrajno ponavljal socialdemokratski prvak Janez Janša, "zdaj pa bomo zahtevali, naj se razčisti vprašanje ustavnosti." Opozicija je bila uspešna. V manj kot tednu dni ji je od predsednika vlade uspelo izsiliti pristanek, da svoje mnenje o pridružitvenemu sporazumu pred dokončno ratifikacijo izreče še ustavno sodišče. Trinajstega maja, na dan, ko naj bi državni zbor predvidoma ratificiral pridružitveni sporazum, je predsednik vlade pisal predsedniku ustavnega sodišča in ga zaprosil za ustavno presojo sporazuma, za katerega je vse dotlej zatrjeval, da je skladen z ustavo. Pismo je opremil s prošnjo, naj bi ustavno sodišče odločilo čimprej, najraje v tednu dni. Ustavno sodišče je o sporazumu res odločalo že čez teden dni, a ne tudi odločilo. Nasprotno, sklenilo je, da končno odločitev odloži do 5. junija. Sodnik poročevalec dr. Peter Jambrek je razpoložljivi čas porabil za konzultacije na tujem, ostali sodniki za študij tuje literature, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa za strankarska usklajevanja o spremembi 68. člena ustave. Ta namreč tujcem prepoveduje to, kar naj bi jim bilo po uveljavitvi španskega kompromisa dovoljeno - da postanejo lastniki (slovenske) zemlje.