Zadnjih trinajst let si ne bo Milena zapomnila po ničemer dobrem. V celem desetletju režima človeka, ki ga noče niti omeniti z imenom, je veljala za državnega sovražnika in ni smela delati tistega, kar ima najraje - snemati filme. Po svojih močeh se je borila, da bi se kaj spremenilo na boljše, ob tem pa se je posvetila gledališču, zaradi katerega je ostala v dobri igralski kondiciji, tako da je lahko takoj, ko so prišle nove ponudbe, spet presedlala na film. Njeno ime je nedvomno velik magnet za občinstvo, zato jo lahko v novih srbskih filmih pogosto vidite v stranskih, vendar dobrih vlogah. Prav zdaj pa si veliko zvezdo nekdanje Jugoslavije lahko ogledate v filmu, ki je v Srbiji postavil nov rekord v gledanosti, saj si ga je ogledalo kar milijon in pol gledalcev: »Film je prišel v čarobnem trenutku. Niti producenti, režiser in distributerji ne morejo odgovoriti na vprašanje, kakšna kemija se je sprožila, da je prišlo do tega. Kot ena od udeleženk tega filma lahko rečem, da so ljudje po letih groze, vojn in filmov z veliko nasilja želeli videti nekaj lepega, drugačnega od vseh grozot. Ne mislim, da pred tem ni bilo dobrih filmov, vendar je to drugače. Tudi režiser Zdravko Šotra je fenomen zase. V življenju je naredil veliko različnih stvari. Z njim sem sodelovala pred mnogimi leti v kultni oddaji Obraz uz obraz, ki jo je tedaj gledala vsa država. Ko je bila na sporedu ta televizijska oddaja, so bile ulice prazne,« se spominja igralka, ki je bila takrat na vrhuncu slave, skupaj z njo pa tudi njen mož Dragan Nikolić, ki je bil njen partner v oddaji, v Zoni Zamfirovi pa zakonca igrata prvič na filmskem platnu. »Za Srbijo je pomembno, da je v filmu predstavljena meščanska Srbija, kakršna je nekoč res bila. To je film lepote, ljubezni, posebne mentalitete. Nisem pričakovala, da bo zanimal mlade, vendar jih je pritegnil celo govor. To staro narečje smo se morali igralci učiti z lektorjem in ni bilo ravno enostavno. Igralska ekipa je sijajna. Zono Zamfirovo igra izvrstna mlada igralka Katarina Radivojević, njenega dragega Vojin Četković, tretjo glavno vlogo pa moj soprog Dragan Nikolić. Med drugimi sta še Ružica Sokić in Rada Živković, jaz pa sem ena od igralk v tem filmu. Igram Zonino mamo. Mislim, da me je Šotra pripeljal kot profesionalko, a tudi kot nekoga, ki mu je v preteklosti prinesel srečo. Osebno pri tej vlogi nisem imela toliko prostora, da bi lahko izkoristila vse svoje možnosti, saj je Šotra vse druge vloge, ki imajo v knjigi več prostora, malo potisnil ob stran in izvlekel mlada dva, ki sta kot srbska Romeo in Julija. S svojim imenom mi je - tokrat ne bom skromna - tudi pri teh letih uspelo pripeljati veliko število gledalcev; kot prej na ogled gledaliških predstav in drugih filmov. To je tudi eden od razlogov, da so me izbrali za film,« pravi igralka, ki se zaveda svoje cene, vendar je kljub vsem velikim uspehom (med drugim je za film Jutro dobila nagrado celo na beneškem filmskem festivalu; da ne omenjamo njene popularnosti v nekdanji Jugoslaviji, ko je bila zvezda komedij z Ljubišo Samarićem, partizanskih filmov, resnih dram ...) ostala trdno na tleh in ni dovolila, da bi jo slava ponesla in izbrisala: »Veliko je takih, ki so izginili, ker jim je slava udarila v glavo in so izgubili razum.«