Naši predniki so bili brez dvoma dobri hodci. Toda še tako hitremu pešcu ni moglo uiti, da so živali na splošno hitrejše ter vzdržljivejše od ljudi, in zamisel, da bi naporno hojo spremenili v prijetno ježo, se je morala poroditi zelo zgodaj. Toda za ježo je potreben konj. Prve povsem jasne dokaze, da ga je nekdo ukrotil, so našli v ukrajinski vasi Derejivka: med približno 6.000 let starimi najdbami iz bakrene dobe je bila konjska lobanja, ki je imela zobe ob presledku med sekalci in kočniki odrgnjene od žval, dela konjske uzde, ki ga žival drži v gobcu. Od časov, ko so se na svetu pojavili prvi moderni ljudje, do jezdeca iz Derejivke pa je preteklo vsaj 45.000 let in skoraj neverjetno se zdi, da v vsem tem dolgem času nihče ne bi poskusil zajahati konja ali kamele, jaka in še kakšne druge primerne živali. Vendar dokaza za takšne poskuse preprosto nimamo; še najbliže temu je najbrž 17.000 let stara stenska slika, ki so jo našli v jami pri Lamarchu v osrednji Franciji in morda prikazuje obuzdano konjsko glavo.