Obiskali smo eno takšnih vasic, ki je štela osem članov, dva moška, šest žensk in par otročajev. Ko smo se z avtomobili bližali turističnemu kampu, smo videli Bušmana v tradicionalni opravi, ki je tam okoli pometal, nalagal odpadke v samokolnico in očitno bil v »službi«. Pozneje, ko smo jih zvečer obiskali v njihovi vasi, ki jo je sestavljalo kakih šest, sedem s posušeno travo kritih okroglih koč, so za nas pripravili kratko predstavo svojega nekdanjega svobodnega življenja. Pričakali so nas sedeč v krogu okrog drv, pripravljenih za ogenj, oblečeni v živalske kože, nekateri so si navesili skromen nakit, večinoma izdelan iz lupine nojevega jajca. Najprej smo si razdelili našo večerjo in kaj hitro so jo pospravili. Po njihovih zadovoljnih obrazih smo videli, da tako bogatega in za povrhu še mesnega obroka nimajo pogosto. Podprti s priboljški so nato odplesali nekaj krogov okrog ognja; plesali so posamično, tudi otroci, drugi so monotono peli in ploskali, plesalec pa si je sam udarjal takt z nogami, ovešenimi z ropotuljo, narejeno iz kokonov vešč. Vse to naj bi plesalcu pomagalo, da bi padel v trans.