Na vrhu Vahte sem si privoščila še zadnji 20-minutni spanec, potem pa pot nadaljevala nekoliko bolj spočita. Do predzadnje kontrole v Novi vasi je bilo še nekaj klančkov, ki pa se mi niso zdeli pretežki. Lani sem imela tukaj grozne težave z gležnji in koleni, letos tega k sreči ni bilo. Edina ovira na poti je bil mraz. Začelo se je daniti in temperatura je padla na štiri stopinje. Otrpnila sem, tudi poganjati nisem mogla več z istim tempom, pa še megla je naredila svoje. Do Nove vasi sem se le nekako prebila, sicer malo bolj zmrznjeno, a sem prišla. Družbo na kolesu nekaj časa za spremnim vozilom, nekaj časa daleč spredaj mi je delal tudi Jože, pozneje se mu je pridružil še Hine. Do zadnje časovne kontrole je bilo še kar nekaj navijačev, tudi Peter, ki mi je prinesel topel kapučin. Mmm, kako se je prilegel. Peter, hvala ti. Darko in Tjaša sta iz vozila naredila nekaj čudovitih fotografij. Prava mojstra. Le še postojnske ride in bili smo na cilju. A kaj ko se mi je tik pred zadnjo časovno kontrolo pokvarilo kolo. No, ekipa je hitro ukrepala in mi priskrbela rezervno. Tako sem se v cilj pripeljala na miniaturnem kolesu. Ha ha, bilo pa je zanimivo, saj sem se komaj spravila nanj.