Postavlja se seveda vprašanje, kaj je za takšnimi stališči druge največje vladne stranke in zakaj se je še pred nedavnim bolj ali manj strinjala z večino vladnih predlogov, zdaj pa v zelo kratkem času nasprotuje kar dvema precej pomembnima. Še najbolj se zdi, da imajo prav tisti, ki pravijo, da v ozadju ni nič resnega in da želi stranka le povečati svojo prepoznavnost. Do zdaj se je namreč stranka vedno soočala z očitki, da je preveč pasivna in da je njeno delovanje preveč skrito za delovanjem največje vladne stranke SDS, zaradi česar naj bi trpela njena prepoznavnost. Očitno so nekateri v NSi ugotovili, da pomladni blok na prihodnjih volitvah ne more zmagati, če se NSi ne okrepi. SDS sicer lahko zmaga na volitvah, a če skupaj z drugima pomladnima strankama ne bo dobila vsaj polovice glasov v parlamentu, bo mandatarstvo za sestavo vlade dobila stranka, ki ima za seboj dovolj strank, s katerimi bi lahko sestavila vlado; v tem primeru bi bila to najverjetneje SD. Očitno so v NSi spoznali, da za preboj v vlado po naslednjih volitvah (čeprav je tudi slišati, naj bi nekateri stranki ne preveč lojalni kadri že leto dni pred volitvami, ko se predvolilni boj še niti ni začel, razmišljali, kje bodo po volitvah naši novo službo) ne bo dovolj samo to, da so do zdaj sedeli v vladi, ampak bo za to treba narediti še kaj.