Za ideale ginu budale, je svojčas jedko razmišljal Bora Đorđević a samo to, da je gospod Lucien dočakal častitljivo starost, še ne pomeni, da ni bilo njegovo celotno življenje posvečeno najlepšim in najsvetlejšim vrednotam, kar si jih je kdaj zamislila človeška duša. Sivolasega belgijskega gospoda v udobnem rdečem puloverčku so mi najprej predstavili kot trockista, vendar njemu samemu izraz ni preveč povšeči. »Ljudje, kot sem jaz, nasploh ne maramo takih etiket,« mi je povedal, ko sva se skozi mestni vrvež počasi pomikala proti Maximarketovi slaščičarni, ker se mu je Salon zdel bistveno prehrupen. »Problem oznake, kot je 'trockist' ali 'trockizem', je v tem, da je vezan na sam lik, na samega moža, osebno pa svojo politično misel neprimerno raje vežem na koncept kontinuacije leve opozicije v sklopu boljševistične partije.« Ko sem ga vprašal, kateri opisni samostalnik bi mu bil če bi enega pač moral izbrati najbolj povšeči, ni veliko razmišljal. »Revolucionarni marksist!« je izstrelil in se nasmehnil. »Ob tem pa naj dodam, da se je tudi sam Marx rad hecal, da ni marksist!«