Njegov oče, čevljar in invalid iz prve vojne, je moral umreti po pomoti. Ustrelil ga je domobranski ostrostrelec, ki je menil, da po vasi šepa ranjen partizan. Tako je enajst otrok ostalo na ramenih matere. Ker se je Janez rodil deseti po vrsti, je za botra dobil regenta Pavleta in uradno ime Janez Pavle. Mati ga je šla edinega od vseh otrok povit v bolnico, ker ji je tako nekaj narekovalo. Janez meni, da ima podoben dar - instinkt mu pravi - tudi sam. Naravi je hvaležen tudi za svoje roke, ki s posebnim občutkom otipajo žival in spretno opravijo tudi najbolj mučne posege. Zdaj šteje že čez 60 let in še vedno priskoči na pomoč, kjer je treba: ljudem ali živalim. Skrbi za svoje ovce in neredko tudi ponoči ne odreče pomoči zaskrbljenemu kmetu in bolni živali.