Dedek Mraz se je s svojim spremstvom in seveda polnim prtljažnikom velikih in lepo zavitih daril podal tudi v najbolj oddaljene in skrite kotičke naše deželice ter razveselil nadobudneže, ki so ga komaj čakali. Osemletni Matej je prvič v živo videl dobrega moža, ko je imel tri leta. Ponovno snidenje je bilo zelo prisrčno. Še mamica in babica nista mogli skriti solza, ko je dedek potrkal na vrata. V romantični vasici Davča, kamor smo se prebili po ozki poti, ob kateri so se na obeh straneh drevesa sklanjala k tlom pod težo snega, kot bi tudi ona pozdravljala tako zaželeni obisk, nas je pričakalo sedem parov radovednih žarečih očk Gartnerjevih otrok. »Dedek je med nami!« so veselo vriskali. »Kaj si nam prinesel?« Trenutek pozneje so že odvijali darila in preskušali nove igrače. »Ah, tale lutka bo šla prav gotovo z njim v posteljo. Ne bo je izpustil,« je rekla ena izmed mamic desetih družin, ki smo jih obiskali. Nato pa: »Le kako ste našli prav nas!« Vprašanje, ki se je ponavljalo. Ja, dedek Mraz je tokrat obiskal vas. Mislil pa je na vse. In če ne drugače, se bo k vam, dragi otroci, prikradel v sanjah, nam je dejal, nato pa se je poslovil in obljubil, da se zopet vidimo prihodnjo zimo!