Opozicija je na veliko veselje Miloševića preprosto rečeno neenotna. Nekdanji generali in drugi voditelji opozicije vlečejo vsak na svojo stran, sklicujejo mitinge in se v bistvu razvrščajo v fronto za boj za oblast. Veliko več ni mogoče pričakovati od Draškovića, ki je pred meseci pohitel v Miloševićevo oblastno strukturo ter se potem hitro spet prelevil v opozicijo. Samega sebe je razglasil za svetovnega kralja ulice še v časih, ko je sodeloval na uličnih demonstracijah v Beogradu, ki so trajale nekaj mesecev in ostale brez pomembnega izida. Tudi general Perišić, ki je imel komando na območju, s katerega je pred leti jugoslovanska vojska obstreljevala Dubrovnik, ima ambicije. Djindjiću je med bombardiranjem zmanjkalo poguma in je pobegnil v zamejstvo ter se je sedaj vrnil na odre mitingov. Postregli so nam z intervjujem nekdanjega generala Obradovića, ki zelo lepo govori o svojem življenju v Sloveniji, kar je lepo in dobro, nič pa ne pove, kako bo on reševal probleme Srbije.