Seveda pa nima samo Gračner rad svojega ljudstva. Visoko ga ceni tudi njegov županski kolega Žgajnar. Tako so vsaj Trbovci mislili prejšnji teden, ko so izvedeli, da je bila občina za več deset let staro stanovanje na Trgu revolucije za potrebe enega tistih srečnežev med občani, ki jih bodo z določenih območij preselili - ker bodo tam kopali premog oziroma gradili donosne obrtne cone - pripravljena odšteti celo 1300 mark za kvadratni meter. Denar naj bi vzela iz malhe, v katero bo po zasavskem zakonu večino strogo namenskih denarcev prispevala država. Toda župan je šel in stanovanjce obljubil eni od občinskih žena. Ko se mu je narod zjokal na ramenu, češ kako to, da 'ma 'ta občinske' rajši kot tiste, ki so ga volili, se jih je usmilil in svoji občinski moči odrekel gostoljubje v strogo namenskem stanovanju. Kako bi šele ljudstvo jokalo, ko bi vedelo za oni občinski primerek, ki pa mu je do stanovanja uspelo priti! In to prav tako mimo vseh vrst! Bi še sploh bil kje kdo, ki bi maral župana?